Raziskovalno poročilo o pregledu empiričnih primerjav dobrobiti istospolnih skupnosti in zakonskih zvez ter dobrobiti otrok v njih

Povzetek

Ob letošnji spremembi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v smeri popolne izenačitve istospolnih z raznospolnimi zvezami je svoje stališče podalo Društvo psihologov Slovenije. V njem so na podlagi rezultatov različnih študij trdili, da spolna usmeritev staršev ne vpliva na razvoj njihovih otrok.

Pri svojem raziskovanju smo se osredinili na primerjavo otrok, ki odraščajo z istospolnimi starši, z otroki, ki odraščajo z mamo in očetom. V vseh raziskavah smo preverili velikost vzorca in način vzorčenja. Nujna pogoja, da se rezultate neke raziskave sme posplošiti in prenesti na celotno populacijo, sta dovolj velik vzorec in izbira vzorca na podlagi verjetnostnega vzorčenja.

V to metaraziskavo smo vključili študije, ki so bile navedene v izjavi Društva psihologov Slovenije. Osredinili smo se na štiri empirične in tri metaraziskave. Kriterij za izbiro študije in njeno vključitev v našo metaraziskavo je bil naslednji: empirična raziskava, ki primerja dobrobit otrok v istospolnih skupnostih z otroki, ki živijo v družini z mamo in očetom. Za merljive spremenljivke smo izbrali velikost vzorca posamezne raziskave in način vzorčenja.

Ugotovili smo, da sta izmed 31 študij, ki smo jih zajeli v metaraziskavo, samo dve imeli vzorec, izbran na način verjetnostnega vzorčenja. Najmanjši vzorec je vključeval 15 oseb, največji pa 100, kar pomeni, da v povprečju vzorci niso bili veliki; v raziskavi je povprečno sodelovalo 45 oseb, ki je predstavljajo vzorec, in 45 oseb, ki je predstavljalo kontrolni vzorec.

Na podlagi teh dejstev smo prišli do podobnega sklepa kot druge raziskave, in sicer, da velik del študij, ki naj bi dokazovale, da se v razvoju otrok iz istospolnih skupnosti ali družin z mamo in očetom ne pojavljajo statistično pomembne razlike, ni verodostojen za celotno populacijo. Zaradi tega menimo, da tovrstnih raziskav ne moremo in ne smemo uporabiti kot končen in pravilen odgovor na vprašanja o razvoju otrok v istospolnih zvezah. Zatrjevanje v tej smeri razumemo kot zavajanje ljudi.

Uvod

V razpravah o spremembah družinske zakonodaje (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), sprejet v Državnem zboru dne 3. 3. 2015) se pogosto navajajo rezultati različnih raziskav. Te naj bi dokazovale, da spolna usmeritev staršev ne vpliva na vzgojo in razvoj otrok na različnih področjih, npr. socialnem, čustvenem. Tudi Društvo psihologov Slovenije (v nadaljevanju DPS) je podalo svoje stališče o tej temi. V njem na podlagi več raziskav trdi, da spolna usmeritev staršev ne škoduje razvoju otrok in da otroci za svoj razvoj ne potrebujejo staršev obeh spolov, ampak je pomembnejše, da odraščajo v okolju ljubečih staršev, ne glede na njun spol in ne glede na to, ali skupnost, v kateri otrok živi, sestavljata dva starša ali le en. Sullins (2015) pravi, da so rezultati raziskav, ki ne kažejo razlik v odraščanju otrok v skupnostih z istospolnimi starši in otrok v družinah z mamo in očetom, posledica nezadostne velikosti naključnega vzorca, to pa pomeni, da se dobljenih rezultatov ne sme posplošiti na celotno populacijo. Tudi Rosenfeld (2010) pravi, da so glavne pomanjkljivosti dosedanjih raziskav neverjetnostno vzorčenje oz. kombinacija verjetnostnega in neverjetnostnega vzorčenja ter premajhen vzorec za izvedbo statistično močne raziskave.
To metaraziskavo smo idejno in praktično zasnovali mladi iz različnih strokovnih področij, ki zagovarjamo, da se pri izvajanju in interpretaciji družboslovnih raziskav ne zanemari statističnega pristopa. Pri svojem delu smo v ospredje postavili temeljno znanstveno načelo preverljivosti in objektivne predstavitve rezultatov. V raziskavi smo se osredinili na primerjavo otrok, ki odraščajo z istospolnimi starši, z otroki, ki odraščajo v družini z mamo in očetom. Družina je definirana kot življenjska skupnost, v kateri sta zastopani dve generaciji; v starejši generaciji sta zastopana oba spola. V vseh raziskavah, ki so zajete v metaraziskavo, smo preverili velikost vzorca in način vzorčenja.

Za posploševanje rezultatov znanstvene raziskave na celotno populacijo je nujno, da ima raziskava dovolj velik vzorec in da je le-ta izbran na podlagi verjetnostnega vzorčenja. Nock (2001), ki se opira na splošne družbene raziskave, pravi, da naj bi v celotni populaciji živelo med 1–4 % istospolno usmerjenih žensk in 3–7 % istospolno usmerjenih moških. Gre torej za majhno populacijo, zaradi česar je težje priti do verjetnostnega vzorca. Da bi prišli do ustreznega vzorca, je potrebno pregledati velik naključno izbran vzorec celotne populacije in v njem identificirati člane, ki ustrezajo populaciji za raziskovanje (npr. istospolno usmerjeni starši). Zadosten vzorec bi moral vključevati vsaj 400 istospolnih parov z otroki, še bolje bi bilo, če bi jih vključeval več kot 800, kar pomeni, da bi predhodno morali preveriti vsaj 160.000 naključno izbranih oseb, saj tako lahko zagotovimo zadostno statistično moč raziskave. Trenutno obstajata samo dve, ki delno ustrezata temu kriteriju.

Pri raziskavah je pomemben način vzorčenja. Osebe, ki predstavljajo vzorec, morajo biti izbrane na način verjetnostnega vzorčenja. To pomeni, da ima vsak član določene populacije enako možnost biti vključen v vzorec raziskave. Le takrat, kadar je vzorec izbran verjetnostno, se rezultate sme posplošiti in prenesti na celotno populacijo. Vendar pa raziskovalci pri svojem raziskovanju istospolno usmerjenih oseb težko pridobijo vzorec z načinom verjetnostnega vzorčenja; zato običajno uporabljajo metode neverjetnostnega vzorčenja. Tako so osebe, ki predstavljajo vzorec, lahko izbrane na podlagi odziva na objavljene oglase, z verižnim vzorčenjem, včasih pa raziskovalec v raziskavo vključi neko že obstoječo skupino istospolno usmerjenih ljudi. Za izvedbo znanstvene raziskave in namen posplošitve rezultatov raziskave na celotno populacijo nobena od omenjenih metod neverjetnostnega vzorčenja ni dovoljena, saj so vzorci, pridobljeni na ta način, pristranski in neobjektivni. Rezultati lahko predstavljajo le izsledke za skupino, na kateri je bila raziskava izvedena, nikakor pa se jih ne sme prenesti na celotno populacijo (Nock, 2001). Pomembno je tudi, da se v raziskavah ne pojavi napaka II. vrste, kar pomeni, da zavrnemo sklep o različni dobrobiti otrok v istospolnih skupnostih in otrok v družinah, čeprav v resnici razlike obstajajo. Tveganje za to napako se povečuje, kadar so vzorci majhni.

Pri primerjanju otrok, ki odraščajo z istospolnimi starši, in otrok, ki odraščajo z mamo in očetom, je pomembno, da je edina spremenljivka v raziskavi spol staršev. Vzorci in kontrolni vzorci morajo biti med seboj primerljivi po neodvisnih spremenljivkah, npr. socialni status družine, bivališče, dohodek, raven izobrazbe staršev, razlikujejo pa se lahko le po spolu staršev. Le tako je mogoče pravilno sklepati o dobrobiti otrok. Raziskovanje razvoja otrok je vzročno-posledično, kar pomeni, da mora potekati dolgo časa (longitudinalno raziskovanje). Zato morajo biti raziskave z istimi posamezniki opravljene večkrat v daljšem časovnem obdobju, saj se le na ta način lahko pokažejo razlike (Nock, 2001).

Metodologija

V pričujočo metaraziskavo smo vključili študije, ki so bile navedene v izjavi DPS in na podlagi katerih so avtorji izjave prišli do sklepa, da spolna usmerjenost staršev ne vpliva na otroke, njihov osebnostni razvoj, razvoj spolne identitete in socialne vezi. Tako smo pridobili osem študij, ki jih prikazuje Tabela 1.

Naslov raziskave

Avtorji raziskave

Vzorec

Kontrolni vzorec

Vzorčenje

Opis

Amicus Curiae Brief of American Psychological Association

APA (2005a)

Teoretična raziskava

Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender (LGBT) Parented Families: A literature preview prepared for The Australian Psychology Society

Short, Riggs, Perlesz, Brown in Kane (2007)

neverjetnostno

Avstralska metaraziskava

Children of Lesbian and Gay Parents

Patterson (2006)

55

25

neverjetnostno

Psychological Adjustment, School Outcomes, and Romantic Relationships of Adolescents With Same-Sex Parents

Wainwright, Russell in Patterson (2004)

44

44

verjetnostno

Vzorec pripravljen na podlagi ameriške Add Health raziskave

How Does the Gender of Parents Matter?

Biblarz in Stacey (2010)

neverjetnostno

Metaraziskava

Delinquency, Victimization, and Substance Use Among Adolescents With Female Same-Sex Parents

Wainwright in Patterson (2006)

44

44

verjetnostno

Vzorec pripravljen na podlagi ameriške Add Health raziskave

Lesbian mothers and their children: A comparison with solo parent heterosexual mothers and their children

Green, Mandel, Hotvedt, Gray in Smith (1986)

50

40

neverjetnostno

Lesbian and Gay Parenting

APA (2005b)

neverjetnostno

Metaraziskava Ameriškega psihološkega združenja

Tabela 1: Viri, ki so navedeni v izjavi DPS

 

Izmed študij, zapisanih v Tabeli 1, so štiri empirične raziskave, tri metaraziskave in ena teoretična raziskava. Teoretične raziskave Amicus Curiae Brief of American Psychological Association (APA, 2005a) v nadaljevanju nismo raziskovali. Empirične raziskave so naslednje: Lesbian mothers and their children: A comparison with solo parent heterosexual mothers and their children (Green, Mandel, Hotvedt, Gray in Smith, 1986), Children of Lesbian and Gay Parents (Patterson, 2006), Delinquency, Victimization, and Substance Use Among Adolescents With Female Same-Sex Parents (Wainwright in Patterson, 2006) in Psychological adjustment and school outcomes of adolescents with same-sex parents (Wainwright, Russell in Patterson, 2004). Metaraziskave so naslednje: Lesbian and Gay Parenting (APA, 2005b), How Does the Gender of Parents Matter? (Biblarz in Stacey, 2010) in Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender (LGBT) Parented Families: A literature preview prepared for The Australian Psychology Society (Short, Riggs, Perlesz, Brown in Kane, 2007). Metaraziskavi How Does the Gender of Parents Matter? ter Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender (LGBT) Parented Families: A literature preview prepared for The Australian Psychology Socienty vključujeta 357 člankov. Pregledali smo tudi članke iz metaraziskave, ki jih je pripravilo APA združenje, in jih je v svoji metaraziskavi Same-sex parenting and children’s outcomes: A closer examination of the American psychological association’s brief on lesbian and gay parenting raziskoval že Marks (2012).

Izmed raziskav, ki so omenjene v zgoraj omenjenih metaštudijah, nismo mogli pridobiti, pregledati in presoditi, ali v našo metaraziskavo sodi naslednjih devet raziskav: Gay parenting couples parenting arrangements, arrangement satisfaction, and relationship satisfaction (McPherson, 1993), Children from anonymous donors: an inquiry into homosexual and heterosexual parents’ attitudes (Brewaeys, Ponjaert, van Steirteghem in Devroey, 1993), Lesbian and Gay parenting (Tasker, 2000), Lesbian mothers, gay fathers, and their children: a review (Tasker, 2005), Lesbian, gay and bisexual families (Savin-Williams in Esterberg, 2000), The way we really are: Coming to terms with America’s changing families (Coontz, 1997), Families headed by lesbian and gay parents (Patterson in Chan, 1999), Lesbian, gay, and bisexual families (Craig, 2003), Predictors of psychosocial and behavioral adjustment of children: A study comparing children raised by lesbian parents to children raised by heterosexual parents (Kunin, 1998).

Kriterij za izbiro študije in njeno vključitev v našo metaraziskavo je bil naslednji: empirična raziskava, ki primerja življenje otrok v istospolnih skupnostih z otroki iz drugih življenjskih skupnosti (npr. družin z mamo in očetom, z mamami samohranilkami/očeti samohranilci). Tako so nekatere raziskave opisovale kvaliteto odnosov v skupnostih oz. družinah, v katerih otroci odraščajo, kognitivno funkcioniranje in vedenjske prilagoditve otrok, odnose med starši in njihovimi otroki, socialni in čustveni razvoj otrok, razvoj spolne identitete pri otrocih. Iz raziskave smo izključili študije, ki ne govorijo o dobrobiti otrok ali kakovosti partnerskega odnosa (npr. raziskave, ki merijo delitev dela med starši). Če se je raziskava pojavila v več metaštudijah, smo jo v Tabelo 2 vpisali le enkrat.

Za merljive spremenljivke smo izbrali velikost vzorca posamezne raziskave in način vzorčenja, pri čemer vzorec predstavljajo homoseksualne osebe (oz. otroci, ki odraščajo s homoseksualnimi osebami), kontrolni vzorec pa heteroseksualne osebe – starši otrok (oz. otroci, ki odraščajo s heteroseksualnimi osebami). Če raziskava ni imela kontrolnega vzorca, smo jo izločili iz naše študije. Če so kontrolni vzorec predstavljale samo mame samohranilke, smo raziskavo prav tako izločili, če pa so poleg njih kontrolni vzorec predstavljali tudi zakonski pari, smo raziskavo vključili. Način vzorčenja je bil definiran kot verjetnostni ali neverjetnostni.

Tabela 2: Pregledane in vključene študije iz metaraziskav How does the gender of parents matter? (Biblarz in Stacey, 2010), Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender (LGBT) Parented Families: A literature review prepared for The Australian Psychology Society (Short, Riggs, Perlesz, Brown in Kane, 2007) in  Lesbian and Gay Parenting (APA, 2005b)

Raziskava

Vir raziskave

Naslov raziskave

Avtorji raziskave

Vzorec

Kontrolni vzorec

Vzorčenje

1

How Does the Gender of Parents Matter?1 (Biblarz in Stacey, 2010)

Child Adjustment and Parenting in Planned Lesbian–Parent Families

Bos, van Balen in van den Boom (2007)

100

100

neverjetnostno

2

HDGPM

Donor insemination: Child development and family functioning in lesbian mother families

Brewaeys, Ponjaert, van Hall in Golombok (1997)

30

68

neverjetnostno

3

HDGPM

Who is mommy tonight? Lesbian parenting issues.

Ciano-Boyce in Shelly-Sireci (2002)

67

44

neverjetnostno

4

HDGPM

Individual Differences in Gender Development: Associations with Parental Sexual Orientation, Attitudes, and Division of Labor

Fulcher, Sutfin in Patterson (2007)

33

33

neverjetnostno

5

HDGPM

Family Functioning in Lesbian Families Created by Donor Insemination

Vanfraussen, Ponjaert-Kristoffersen in Brewaeys (2003)

24

24

neverjetnostno

6

HDGPM

Experience of parenthood, couple relationship, social support, and child-rearing goals in planned lesbian mother families

Bos, van Balen in van den Boom (2004)

100

100

neverjetnostno

7

HDGPM

Children raised in fatherless families from infancy: a follow-up of children of lesbian and single heterosexual mothers at early adolescence

MacCallum in Golombok (2004)

63

38

neverjetnostno

8

HDGPM

Lesbians choosing motherhood: A comparative study of lesbian and heterosexual parents and their children

Flaks, Ficher, Masterpasqua in Joseph (1995)

15

15

neverjetnostno

9

HDGPM

Children raised in fatherless families from infancy: family relationships and the socioemotional development of children of lesbian and single heterosexual mothers

Golombok, Tasker in Murray (1997)

71

42

neverjetnostno

10

HDGPM

Children With Lesbian Parents: A Community Study

Golombok, Perry, Burstin, Murray, Mooney-Somers, Stevens idr. (2003)

99

74

neverjetnostno

11

HDGPM

Planned lesbian families: their desire and motivation to have children

Bos, van Balen in van den Boom (2003)

100

100

neverjetnostno

12

Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender (LGBT) Parented Families: A literature preview prepared for The Australian Psychology Society2 (Short, Riggs, Perlesz, Brown in Kane, 2007)

The role of co-mothers in planned lesbian-led families

Tasker in Golombok (1998)

15

84

neverjetnostno

13

LGBT Parented Families

Children’s acquisition of sex-role behavior in lesbian-mother families

Hoeffer (1981)

20

20

neverjetnostno

14

LGBT Parented Families

The child’s home environment for lesbian versus heterosexual mothers: A neglected area of research

Miller, Jacobsen in Bigner (1981)

34

47

neverjetnostno

15

LGBT Parented Families

Parenting behaviors of homosexual and heterosexual fathers

Bigner in Jacobsen (1989b)

33

33

neverjetnostno

16

LGBT Parented Families

Children in three contexts: Family, education, and social development

Sarantakos (1996)

58

116

neverjetnostno

17

Lesbian and Gay Parenting3 (APA, 2005b)

The value of children to gay and heterosexual fathers

Bigner in Jacobsen (1989a)

33

33

neverjetnostno

18

LGP

Psychosocial adjustment among children conceived via donor insemination by lesbian and heterosexual mothers

Chan, Raboy in Patterson (1998)

55

25

neverjetnostno

19

LGP

Contact With Grandparents Among Children Conceived Cia Donor Insemination by Lesbian and Heterosexual Mothers

Fulcher, Chan, Raboy in Patterson (2002)

55

25

neverjetnostno

20

LGP

Gay and lesbian parents

Harris in Turner (1985/86)

23

16

neverjetnostno

21

LGP

A comparative study of self-esteem of adolescent children of divorced lesbian mothers and divorced heterosexual mothers

Huggins (1989)

18

18

neverjetnostno

22

LGP

Heterosexual and homosexual mothers’ self-described sex-role behavior and ideal sex-role behavior in children

Kweskin in Cook (1982)

22

22

neverjetnostno

23

LGP

Lesbian mothers’ custody fears

Lyons (1983)

43

37

neverjetnostno

24

LGP

Lesbian and traditional mothers’ responses to adult response to child behavior and self-concept

Mucklow in Phelan (1979)

34

47

neverjetnostno

25

LGP

Heterosexual and lesbian single mothers: a comparison of problems, coping, and solutions

Pagelow (1980)

20

23

neverjetnostno

26

LGP

The value of children to lesbian and non-lesbian mothers

Siegenthaler in Bigner (2000)

25

26

neverjetnostno

27

LGP

Growing up in a lesbian family

Tasker in Golombok (1997)

27

27

neverjetnostno

1 V nadaljevanju HDGPM.

2 V nadaljevanju LGBT Parented Families.

3 V nadaljevanju LGP.

Tabela 2 prikazuje 27 študij iz metaraziskav How Does the Gender of Parents Matter? (Biblarz in Stacey, 2010), Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender (LGBT) Parented Families: A literature preview prepared for The Australian Psychology Society (Short, Riggs, Perlesz, Brown in Kane, 2007) ter Lesbian and Gay Parenting (APA, 2005b).

Kot je razvidno iz Tabele 2, je najmanjši vzorec zajel le 15 oseb, največji pa 100. Povprečen vzorec je znašal 45 oseb. Najmanjši kontrolni vzorec je prav tako zajel le 15 oseb, največji pa 100. Povprečen kontrolni vzorec je znašal 45 oseb. Prav vse raziskave so uporabile način neverjetnostnega vzorčenja.

Diskusija

Ugotovimo lahko, da je izmed 31 raziskav, ki so zajete v izjavi DPS in njihovih metaraziskavah, vzorec le pri dveh izbran na način verjetnostnega vzorčenja. Največja vrednost vzorca je 100 oseb, najmanjša pa 15. Enaka podatka veljata tudi za kontrolne vzorce. Za posploševanje rezultatov izmed teh 31 raziskav sta zaradi načina vzorčenja primerni samo naslednji dve: Psychological adjustment and school outcomes of adolescents with same-sex parents (Wainwright, Russell in Patterson, 2004) in Delinquency, Victimization, and Substance Use Among Adolescents With Female Same-Sex Parents (Wainwright in Patterson, 2006). Vendar zaradi premajhnega vzorca (pri obeh tako velikost vzorca kot tudi velikost kontrolnega vzorca znaša 44 oseb) obstaja preveliko tveganje za pojav statistične napake II. vrste in ne ustrezata kriterijem, ki jih je predstavil Nock (2001).

Glede na ugotovitve naše in drugih raziskav (Allen, 2013; Marks, 2012), lahko ugotovimo, da je metodološki pristop k raziskovanju te tematike nezadosten. V zadnjih časih se je pričelo z raziskovanjem na večjih vzorcih, kar avtorji pozdravljamo kot korak v pravo smer. Tu so predstavljeni trije primeri takšnih raziskav.

Eno izmed večjih do sedaj izvedenih raziskav je izvedel Sullins (2015). V njej je primerjal čustveno zdravje otrok, ki odraščajo v različnih skupnostih. Njegov vzorec so sestavljali otroci, ki so bili naključno izbrani za raziskavo o zdravju ameriške populacije (vsako leto je intervjuvano med 75.000 in 100.000 posameznikov, med njimi so tudi otroci do 18. leta – le po eden iz vsake družine –, odgovore zanje podajajo njihovi starši). Vzorec otrok, ki ga je uporabil Sullins v svoji raziskavi, je bil pridobljen med letoma 1997 in 2013, v njem pa je bilo zajetih 207.007 otrok, izmed katerih jih je 512 odraščalo v istospolnih skupnostih. Izkazalo se je, da zakonske zveze predstavljajo bolj stabilno okolje od istospolnih skupnosti. Pri otroku, za katerega skrbi istospolni par in ni biološko povezan s svojimi skrbniki (je posvojen), je verjetnost za pojav čustvenih težav dvakrat večja kot pri otroku, ki je prav tako posvojen, a zanj skrbi zakonski par. Tudi pri otrocih, ki ne živijo z istospolno usmerjenimi starši, a njihovi starši niso poročeni ali so ločeni, se čustvene težave pojavljajo pogosteje kot pri otrocih, ki živijo s poročenimi biološkimi starši. Čeprav imajo otroci iz istospolnih skupnosti 1,8 krat manjšo možnost za pojav čustvenih težav kot otroci iz enostarševskih družin, imajo vseeno 3,6 krat večjo možnost za pojav čustvenih težav kot otroci, ki živijo v zakonski zvezi bioloških staršev. Za otrokov razvoj je torej pomembno, da odraščajo z obema biološkima staršema. Tega pogoja zaradi naravnih zakonitosti ni mogoče zagotoviti v istospolnih skupnostih, zato imajo otroci, ki odraščajo v njih, večjo možnost, da se pri njih pojavijo čustvene težave.

Raziskavo na večjem vzorcu je pripravil tudi Rosenfeld (2010). Zasnoval jo je z namenom pridobitve relevantnega vzorca na primeru istospolnih parov z otroki v ZDA. V njej je želel zadostiti pogoju, ki ga je postavil Nock (2001, v Rosenfeld, 2010), in sicer, da mora študija, ki želi biti statistično pravilno izvedena, vključevati vzorec vsaj 800 istospolnih parov. Zato je v svoji raziskavi uporabil popis prebivalstva v ZDA iz leta 2000, s čimer je zadostil potrebi po verjetnostnem vzorčenju. Raziskava vključuje vzorec 3502 otrok, ki živita v istospolnih skupnostih in kontrolni vzorec 761.279 otrok, ki živijo v drugačnih skupnostih. Glede na velikost vzorca in način vzorčenja je študija povsem verodostojna. Vendar pa je Rosenfeld po našem mnenju močno omejil relevantnost rezultata, saj je za glavno spremenljivko preučevanja izbral šolski uspeh, natančneje ponavljanje razreda v osnovni šoli. Otroke je razdelil v več skupin glede na skupnosti, iz katerih prihajajo, in jih nato primerjal med seboj. Obravnavane skupine so bile naslednje: otroci poročenih heteroseksualnih parov (612.790), otroci lezbičnih parov (2.030), otroci gejevskih parov (1.472), otroci neporočenih heteroseksualnih parov (14.199), otroci samskih staršev (133.502) in otroci, ki živijo brez staršev, npr. v sirotišnicah (788). Nas je zanimala predvsem primerjava med otroki homoseksualnih parov in otroki poročenih heteroseksualnih parov. Razred je ponavljalo 9,5 % otrok, ki živijo v lezbičnih skupnosti, 9,7 % otrok, ki živijo v gejevskih skupnostih, in 6,8 % otrok, ki živijo v zakonski zvezi mame in očeta. Po našem mnenju s spremenljivko ponavljanje razreda težko ocenjujemo dobrobit otrok, ki živijo v neki skupnosti, saj podatki o otrokovem šolskem uspehu ne morejo v dovoljšni meri pokazati njegovega psihosocialnega razvoja.

Regnerus (2012) je v svoji raziskavi želel ugotoviti, ali obstajajo razlike med tistimi mladimi, ki so odraščali v istospolnih skupnostih, in med tistimi mladimi, ki sta jih vzgojila njihova poročena biološka oče in mati. V raziskavo je bilo vključenih 2.988 naključno izbranih mladih iz celotnih ZDA, starih 18–39 let, ki so odraščali v različnih skupnostih: z biološko mamo in očetom, ki sta poročena; z mamo, ki je imela istospolno razmerje; z očetom, ki je imel istospolno razmerje; s posvojiteljem/posvojiteljema, ki sta ga posvojila ob rojstvu ali pred drugim letom; z ločenimi starši; z ločenimi starši, ki so pozneje zaživeli z novim partnerjem/partnerko; s samskimi starši. Ugotovil je, da so se mladi iz družin, v katerih je imela mama/oče istospolno razmerje, v primerjavi s tistimi, ki so odraščali v zakonski zvezi mame in očeta, soočali z več težavami, in sicer na področju spolno prenosljivih bolezni, pogosteje so imeli težave z duševnim zdravjem, več jih je živelo od socialne podpore, več jih je bilo brezposelnih, pogosteje so bili vpleteni v kriminal ali prisiljeni v spolni odnos. Mladi, ki so vsaj nekaj časa živeli v istospolni skupnosti, so se v večjem številu opredelili kot istospolno ali biseksualno usmerjeni.

Primerjava rezultatov zadnjih treh raziskav (Regnerus, 2012; Rosenfeld, 2010; Sullins, 2015), ki so bile izvedene na večjih in naključno izbranih vzorcih, kaže, da se na nekaterih področjih pojavijo razlike med otroki, ki odraščajo v različnih življenjskih skupnostih, medtem ko se na drugih področjih ne. Da bi izvedeli, kje je dobrobit otrok največja, bo nujno izvesti še kar nekaj raziskav na tem področju, in sicer na naključno izbranih vzorcih nekaj tisoč oseb. Seveda pa bodo študije morale zajeti vsaj dve generaciji, kar pomeni približno 60 let.

Sklep

Na podlagi omenjenih ugotovitev utemeljeno trdimo, da velik del raziskav, ki naj bi dokazovale, da se v razvoju otrok iz istospolnih skupnosti ali družin z mamo in očetom ne pojavljajo razlike, ni verodostojen za celotno populacijo. Večina vzorcev v omenjenih raziskavah namreč ni dovolj velikih in niso izbrani na način verjetnostnega vzorčenja; le dve raziskavi sta vključevali osebe, ki so bile izbrane na način verjetnostnega vzorčenja. Zaradi premajhnega vzorca pri teh dveh raziskavah obstaja preveliko tveganje za pojav statistične napake II. vrste, zato njunih sklepov ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Ker so bili podatki iz velike večine študij, omenjenih v metaraziskavi, pridobljeni na premajhnem vzorcu in na način neverjetnostnega vzorčenja, lahko veljajo le za vzorec, na katerem je bila posamezna raziskava opravljena, nikakor pa jih ne moremo in ne smemo posplošiti na celotno populacijo. Ugotovitve študij z večjim vzorcem, ki raziskujejo dobrobit otrok, se bolj nagibajo v potrjevanje razlik. Da bi bile študije verodostojnejše, bi morale poleg dovolj velikega vzorca (tisoč ali več oseb) in verjetnostnega vzorčenja potekati longitudinalno, kar pomeni, da bi morali biti v raziskavo zajeti vsaj dve generaciji. Posledice vzgoje v neki skupnosti namreč niso vidne v učnem uspehu otroka, ampak se izrazijo šele takrat, ko ta otrok odraste in sam oblikuje svojo družino oz. življenjsko skupnost.

Zaradi tega menimo, da tovrstnih raziskav ne moremo uporabiti kot končen in pravilen odgovor na vprašanja razvoja otrok v istospolnih zvezah. Zatrjevanje v tej smeri razumemo kot zavajanje ljudi.

 

Avtorji:  Miha Novak, Peter Korenčan, Krištof Bajt, Mario Plešej, Sara Grebenc, Barbara Novak

Viri

Allen, D. W. (2013). High school graduation rates among children of same-sex households. Pridobljeno iz http://www.sfu.ca/~allen/REHAllen.pdf (zadnji dostop 2. 12. 2015).

APA (2005a). Amicus Curiae Brief of American Psychological Association. Pridobljeno iz http://www.apa.org/about/offices/ogc/amicus/delong/brief.aspx (zadnji dostop 5. 12. 2015).

APA (2005b). Lesbian and Gay Parenting. Pridobljeno iz http://www.apa.org/pi/lgbt/resources/parenting-full.pdf (zadnji dostop 4. 12. 2015).

Biblarz, T. J. in Stacey, J. (2010). How Does the Gender of Parents Matter? Pridobljeno iz http://www.squareonemd.com/pdf/Does%20the%20Gender%20of%20Parents%20Matter%202010.pdf (zadnji dostop 4. 12. 2015).

Bigner, J. J. in Jacobsen, R. B. (1989a). The value of children to gay and heterosexual fathers. V F. W. Bozett (ur.), Homosexuality and the family (str. 163–172). New York: Harrington Park Press.

Bigner, J. J. in Jacobsen, R. B. (1989b). Parenting behaviors of homosexual and heterosexual fathers. V F. W. Bozett (ur.), Homosexuality and the family (str. 173–186). New York: Harrington Park Press.

Bos, H. M. W., van Balen, F. in van den Boom, D. C. (2003). Planned lesbian families: Their desire and motivation to have children. Human Reproduction, 18, 2216–2224.

Bos, H. M. W., van Balen, F. in van den Boom, D. C. (2004). Experience of parenthood, couple relationship, social support, and child rearing goals in planned lesbian families. Pridobljeno iz http://dare.uva.nl/document/2/33926 (zadnji dostop 4. 12. 2015).

Bos, H. M. W., van Balen, F. in van den Boom, D. C.  (2007). Child Adjustment and Parenting in Planned Lesbian-Parent Families. Pridobljeno iz http://www.meerdangewenst.nl/documenten/AJOP.pdf (zadnji dostop 4. 12. 2015).

Brewaeys, A., Ponjaert, I., van Hall, E. V. in Golombok, S. (1997). Donor insemination: child development and family functioning in lesbian mother families. Pridobljeno iz http://humrep.oxfordjournals.org/content/12/6/1349.long (zadnji dostop 4. 12. 2015).

Chan, R. W., Raboy, B. in Patterson, C. J. (1998). Psychosocial adjustment among children conceived via donor insemination by lesbian and heterosexual mothers. Child Development, 69, 443–457.

Ciano-Boyce, C. in Shelley-Sireci, L. (2002). Who is mommy tonight? Lesbian parenting issues. Journal of Homosexuality, 43, 1–13.

Društvo psihologov Slovenije (2015). Stališče Društva psihologov Slovenije o spremenjenem zakonu o zakonski zvezi, ki se nanaša tudi na možnost posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev. Pridobljeno iz http://www.dps.si/tl_files/DOCUMENTS/Dokumenti%20za%20novicke,%20vabila/Stalisce%20DPS%20LGBT%2019.3.2015.pdf (zadnji dostop 1. 12. 2015).

Flaks, D. K., Ficher, I., Masterpasqua, F. in Joseph, G. (1995). Lesbians choosing motherhood: A comparative study of lesbian and heterosexual parents and their children. Developmental Psychology, 31, 105–114.

Fulcher, M., Chan, R. W., Raboy, B. in Patterson, C. J. (2002). Contact With Grandparents Among Children Conceived Via Donor Insemination by Lesbian and Heterosexual Mothers. Pridobljeno iz http://people.virginia.edu/~cjp/articles/fcrp02a.pdf (zadnji dostop 4. 12. 2015).

Fulcher, M., Sutfin, E. L. in Patterson, C. J. (2007). Individual Differences in Gender Development: Associations with Parental Sexual Orientation, Attitudes, and Division of Labor. Pridobljeno iz http://people.virginia.edu/~cjp/articles/fsp08.pdf (zadnji dostop 4. 12. 2015).

Golombok, S., Tasker, F. in Murray, C. (1997). Children raised in fatherless families from infancy: family relationships and the socioemotional development of children of lesbian and single heterosexual mothers. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 38, 783–791).

Golombok, S., Perry, B., Burstin, A., Murray, C., Mooney-Somers, J., Stevens, M., idr. (2003). Children With Lesbian Parents: A Community Study. Pridobljeno iz http://www.sateenkaariperheet.fi/userfiles/documents/ChildrenwithLesbianParents.pdf (zadnji dostop 4. 12. 2015).

Green, R. Mandel, J. B., Hotvedt, M. E., Gray, J. in Smith, L. (1986). Lesbian mothers and their children: a comparison with solo parent heterosexual mothers and their children. Archives of Sexual Behavior, 15, 167–184.

Harris, M. B. in Turner, P. H. (1985/86). Gay and lesbian parents. Journal of Homesexuality, 12, 101–113.

Hoeffer, B. (1981) Children’s acquisition of sex-role behavior in lesbian-mother families. American Journal of Orthopsychiatry, 5, 536–544.

Huggins, S. L. (1989). A comparative study of self-esteem of adolescent children of divorced lesbian mothers and divorced heterosexual mothers. V F. W. Bozett (ur.), Homosexuality and the familly (str. 123–135). New York: Harrington Park Press.

Kweskin, S. L. in Cook, A. S. (1982). Heterosexual and homosexual mothers’ self-described sex-role behavior and ideal sex-role behavior in children. Sex Roles, 8, 967–975.

Lyons, T. A. (1983). Lesbian mother’s custody fears. Women and Therapy, 2, 231–240.

Marks, L. (2012). Same-sex parenting and children’s outcomes: A closer examination of the American psychological association’s brief on lesbian and gay parenting. Pridobljeno iz http://www.thelizlibrary.org/same-sex-1.pdf (zadnji dostop 2. 12. 2015).

MacCallum, F. in Golombok, S. (2004). Children raised in fatherless families from infancy: a follow-up of children of lesbian and single heterosexual mothers at early adolescence. Journal of Psychology and Psychiatry, 45, 1407–1419.

Miller, J. A., Jacobsen. R. B. in Bigner, J. J. (1981). The child’s home environment for lesbian versus heterosexual mothers: A neglected area of research. Journal of Homosexuality, 7, 49–56.

Mucklow, B. M. in Phelan, G. K. (1979). Lesbian and traditional mothers’ responses to adult response to child behavior and self-concept. Psychological Reports, 44, 880–882.

Nock, S. L. (2001). Exhibit C. Pridobljeno iz http://cdn.ca9.uscourts.gov/datastore/general/2010/08/12/Exhibit_C.PDF (zadnji dostop 2. 12. 2015).

Pagelow, M. D. (1980). Heterosexual and lesbian single mothers: A comparison of problems, coping, and solutions. Journal of Homosexuality, 5, 198–204.

Patterson, C. J. (2006). Children of Lesbian and Gay Parents. Pridobljeno iz http://web.missouri.edu/~segerti/2210/gayparents.pdf (zadnji dostop 4. 12. 2015).

Regnerus, M. (2012). How different are the adult children of parents who have same-sex relationships? V Findings from the New Family Structures Study (str. 21–29). Princeton: New Jersey.

Rosenfeld, M. J. (2010). Nontraditional Families and Childhood Progress Through School. Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3000058/ (zadnji dostop 4. 12. 2015).

Sarantakos, S. (1996). Children in three contexts: Family, education, and social development. Children Australia, 21, 23–31.

Short, E., Riggs, D. W., Perlesz, A., Brown, R. in Kane, G. (2007). Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender (LGBT) Parented Families: A Literature Review prepared for The Australian Psxchological Society. Pridobljeno iz https://www.psychology.org.au/Assets/Files/LGBT-Families-Lit-Review.pdf (zadnji dostop 4. 12. 2015).

Siegenthaler, A. L. in Bigner, J. J. (2000). The value of children to lesbian and non-lesbian mothers. Journal of Homosexuality, 39, 73–311.

Sullins, D. P. (2015). Emotional Problems among Children with Same-sex Parents: Difference by Definition. Pridobljeno iz http://scholar.google.si/scholar?q=emotional+problems+among+children+with+same-sex+parents&hl=sl&as_sdt=0&as_vis=1&oi=scholart&sa=X&ved=0ahUKEwjX2vTrj73JAhUCtBoKHcixBlYQgQMIFzAA (zadnji dostop 2. 12. 2015).

Tasker, F. in Golombok, S. (1997). Growing up in a lesbian family. New York: Guilford Press.

Tasker, F. in Golombok, S. (1998). The role of co-mothers in planned lesbian-led families. Journal of Lesbian Studies, 2, 49–68.

Vanfraussen, K., Ponjaert-Kristoffersen, I. in Brewaeys, A. (2003). Family Functioning in Lesbian Families Created by Donor Insemination. American Journal of Ortopsychiatry, 73, 78–90.

Wainright, J. L., Russell, S. T. in Patterson, C. J. (2004). Psychosocial Adjustment, School Outcomes, and Romantic Relationships of Adolescents With Same-Sex Parents. Pridobljeno iz http://dime159.dizinc.com/~uv1258/blog/Matrimonio/archivos/wainright_2004.pdf (zadnji dostop 4. 12. 2015).

Wainright, J. L. in Patterson, C. J. (2006). Delinquency, Victimization, and Substance Use Among Adolescents With Female Same-Sex Parents. Pridobljeno iz http://people.virginia.edu/~cjp/articles/wp06.pdf (zadnji dostop 4. 12. 2015).